Valentina Franca, Suzana Laporšek, Ana Arzenšek
University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia​
​​​​DOI: https://doi.org/10.31410/EMAN.2018.486

2nd International Scientific Conference – EMAN 2018 – Economics and Management: How to Cope With Disrupted Times, Ljubljana – Slovenia, March 22, 2018, CONFERENCE PROCEEDINGS published by: Association of Economists and Managers of the Balkans, Belgrade, Serbia; Faculty of Management Koper, Slovenia; Doba Business School – Maribor, Slovenia; Integrated Business Faculty –  Skopje, Macedonia; Faculty of Management – Zajecar, Serbia, ISBN 978-86-80194-11-0


Abstract​

V zadnjih petindvajsetih letih so se Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela, Svetovna banka in druge organizacije odzivale na izzive spremenjenih okoliščin dela, ki so jih prinesle globalizacija, družbeno-politične spremembe, podnebne spremembe in razvoj tehnologij. Koncept dostojnega dela je predmet razprav tako v mednarodni kakor tudi v domači javnosti. S širjenjem prekarnih oblik dela ter sočasno s tem nižjo delovnopravno varnostjo na trgu dela, so se začele različne pobude, ki pozivajo k ohranitvi dostojnosti pri opravljanju dela. Namen tega članka je preučiti koncept dostojnega dela in empirično prikazati stanje na trgu dela z vidika novih oblik dela v Sloveniji. Poleg tega članek analizira pravni vidik nastajočih oblik dela v Sloveniji.
Kljub temu da v Sloveniji še vedno kot oblika dela prevladuje zaposlitev za nedoločen čas, se v zadnjih letih povečuje obseg atipičnih oblik zaposlitev in drugih oblik dela. Z vidika atipičnih zaposlitev je še posebej pereč problem segmentacije trga dela v smislu zaposlovanja za določen in nedoločen čas, še posebej med mladimi. V letu 2016 je delež zaposlenih za določen čas med vsemi zaposlenimi v delovnem razmerju znašal 12,6 %, pri čemer je bilo za določen čas zaposlenih 48,1 % mladih starih 15−24 let, kar Slovenijo uvršča v vrh Evropske unije. Nasprotno, delež zaposlitev za krajši delovni čas je v Sloveniji precej nizek. V zadnjih desetih letih v Sloveniji opažamo tudi porast drugih oblik dela, še posebej samostojnih podjetnikov in enoosebnih podjetij brez zaposlenih oseb. Še več, znotraj te skupine se povečuje število samostojnih podjetnikov, ki delajo pretežno za eno stranko (za 62,5 % v obdobju 2012–2016) in večinoma v prostorih te stranke (za 82,8 % v obdobju 2012–2016).
Zakonodajalec je skušal nasloviti te izzive, a je bil le delno uspešen. V letu 2013 je z novelo Zakona o delovnih razmerjih uvedel kategorijo »ekonomsko odvisne osebe«, s čimer je delovnopravno varstvo razširil preko kategorije »zaposlenih.« Uporaba definicije »ekonomsko odvisne osebe« v praksi je malo verjetna, saj posamezniki s tem statusom zaradi bojazni pred izgubo dela pogosto ne zahtevajo delovnopravnega varstva. Poleg tega je zakonodajalec razširil nekatere pravice (na primer, minimalni znesek plačila na uro) za nekatere skupine, na primer študente in upokojence, a je zanemaril interese drugih, ki prav tako potrebujejo delovnopravno varstvo (kot na primer »lažni samostojni podjetniki«). Ključno vprašanje, ali razširiti delovnopravno varstvo tudi na kategorije izven klasičnega delovnega razmerja, tako ostaja odprto. Nekaj sprememb je v tem letu pričakovati na področju prikritih zaposlitev, saj je ob koncu leta 2017 Inšpektorat za delo pridobil več pristojnosti. Inšpektorat za delo lahko namreč delodajalcu naloži, da sklene pogodbo o zaposlitvi v primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, a je delo opravljeno na podlagi civilne pogodbe.
 
Namen prizadevanj v okviru pobud za dostojno delo je spodbuditi preoblikovanje pogojev dela za bolj humano delo. Čeprav ni mogoče preprosto zaključiti, da so nove oblike dela (ne-)humane, podajamo nekaj priporočil za zakonodajalca in podjetja v Sloveniji. 
​​​​

Key words

Dostojno delo, nove oblike dela, atipične zaposlitve, samozaposlitve


References

[1]  MOD (2017) Decent work, Http://www.ilo.org/global/topics/decent-work/lang–en/index.htm (19. 11. 2017).
[2]  MOD (2017a) Measuring decent work, Http://www.ilo.org/integration/themes/mdw/lang–en/index.htm (19. 11. 2017).
[3]  Sehnbruch, K., Burchell, B., Agloni, N., Piasna, A. (2015) Human Development and Decent Work: Why some Concepts Succeed and Others Fail to Make an Impact, Development and Change 46(2): 197–224.
[4]  Burchell, B., Sehnbruch, K., Piasna, A., Agloni, N. (2013) The quality of employment and decent work: definitions, methodologies, and ongoing debates, Cambridge Journal of Economics 38(2): 459 – 477.
[5]  Ghai, D. (2003) Decent Work: Concepts and Indicators, International Labour Review 142(2): 113 – 145.
[6]  Tičar, L. 2015. Novejše norme MOD in koncept dostojnega dela, Delavci in delodajalci 15(2-3): 209 – 222. 
[7]  SURS (2017) Anketa o delovni sili, Ljubljana: SURS.
[8]  SURS (2013) Anketa o delovni sili. Navodila za telefonske anketarje, Ljubljana: SURS.
[9]  Zakon o delovnih razmerjih (ZDR – 1). Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr., 47/2015 – ZZSDT, 33/2016 – PZ-F, 52/2016, 15/2017 – odl. US.
[10] Lehdonvirta, L. (2017). Where are online workers located? The international division of digital gig work, Http://ilabour.oii.ox.ac.uk/where-are-online-workers-located-the-international-division-of-digital-gig-work/> (25. 8. 2017).
[11] Berg, J. (2016) Income security in the on-demand economy: Findings and policy lessons from a survey of crowdworkers, Mednarodna organizacija dela: Conditions of Work and employment Series No. 74. https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_protect/—protrav/—travail/documents/publication/wcms_479693.pdf (20. 1. 2018).
[12] Davidov, G. (2017) The Status of Uber Drivers: A Purposive Approach, Spanish Labour Law and Employment Relations Journal 1-2(6): 6 – 15.
[13] De Stefano, V. (2016) The rise of the »just-in-time workforce«: On-demand work, crowdwork and labour protection in the »gig-economy«; ILO Report. https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/—ed_protect/—protrav/—travail/documents/publication/wcms_443267.pdf (15. 1. 2017).
[14] De Stefano, V. (2016a) Non-standard work and Limits on Freedom on Association: A Human Rights-Based Approach, Industrial Law Journal 46(2): 185 – 207.
[15] De Stefano, V. (2017) Labour is not a technology – reasserting the declaration of philadelphia in times of platform-work and gig- economy, IUSLabor 2/2017. Https://www.upf.edu/documents/3885005/58976718/Labour_is_not_technology_DeStefano.pdf/f0ae7b4f-d39e-0ff7-1421-2cb0eb512977 (15. 1. 2018).
[16] Tičar, L. (2016) Vpliv digitalizacije na pojav novih oblik dela, Delavci in delodajalci 16(2-3): 241 – 256. 
[17] Franca, V., Gliha Škrjanec, U. (2017) Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev? Pravna praksa 36(36-37:13-15.
[18] Franca, V., Gliha Škrjanec, U. (2017a) Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti? Pravna praksa 36(38): 12-14.
[19] Kresal, B. (2017) Delu v času »delitvene ekonomije«, »sodelovanjega gospodarstva« in »spletnih platform«,Podjetje in delo 6-7(43): 1161 – 1169.
[20] Franca, V. (2018) Delovnopravno varstvo v okolju spletne platforme, LeXonomica 10(1). (čaka na objavo).

Association of Economists and Managers of the Balkans – UdEkoM Balkan
179 Ustanicka St, 11000 Belgrade, Republic of Serbia